-
1 beer
[biə](a type of alcoholic drink made from malted barley flavoured with hops.) pivo* * *[biə]nounpivo; rob osnove pri tkanjuto think no small beer of o.s. — visoko ceniti samega sebe, biti domišljavbeer and skittles — višek užitka; igrača (lahko delo)small beer — slabo pivo; figuratively malenkost -
2 downhill
1) (down a slope: The road goes downhill all the way from our house to yours.) navzdol2) (towards a worse and worse state: We expected him to die, I suppose, because he's been going steadily downhill for months.) vedno slabše* * *I [dáunhil]adverbnavzdol; figuratively vedno slabšeII [dáunhil]adjectivenavzdolnji -
3 work
[wə:k] 1. noun1) (effort made in order to achieve or make something: He has done a lot of work on this project) delo2) (employment: I cannot find work in this town.) delo3) (a task or tasks; the thing that one is working on: Please clear your work off the table.) delo4) (a painting, book, piece of music etc: the works of Van Gogh / Shakespeare/Mozart; This work was composed in 1816.) delo5) (the product or result of a person's labours: His work has shown a great improvement lately.) delo6) (one's place of employment: He left (his) work at 5.30 p.m.; I don't think I'll go to work tomorrow.) delo2. verb1) (to (cause to) make efforts in order to achieve or make something: She works at the factory three days a week; He works his employees very hard; I've been working on/at a new project.) delati; priganjati k delu2) (to be employed: Are you working just now?) delati3) (to (cause to) operate (in the correct way): He has no idea how that machine works / how to work that machine; That machine doesn't/won't work, but this one's working.) delovati; upravljati4) (to be practicable and/or successful: If my scheme works, we'll be rich!) delovati5) (to make (one's way) slowly and carefully with effort or difficulty: She worked her way up the rock face.) s težavo napredovati6) (to get into, or put into, a stated condition or position, slowly and gradually: The wheel worked loose.) postajati bolj in bolj7) (to make by craftsmanship: The ornaments had been worked in gold.) izdelati•- - work- workable
- worker
- works 3. noun plural1) (the mechanism (of a watch, clock etc): The works are all rusted.) mehanizem2) (deeds, actions etc: She's devoted her life to good works.) dela•- work-box
- workbook
- workforce
- working class
- working day
- work-day
- working hours
- working-party
- work-party
- working week
- workman
- workmanlike
- workmanship
- workmate
- workout
- workshop
- at work
- get/set to work
- go to work on
- have one's work cut out
- in working order
- out of work
- work of art
- work off
- work out
- work up
- work up to
- work wonders* * *I [wə:k]noun(telesno ali duševno) delo; ukvarjanje, ustvarjanje, dejavnost; posel, zaposlitev; naloga; (žensko) ročno delo; delovni proces, rezultat dela, proizvod, izdelek; izdelava, obdelava, način izdelave; delovna sposobnost; težak posel, trud, muka; pogon (stroja); plural stavbna dela, stavbišče; javna dela; military utrdbe, utrdbena dela; (singular construction) tovarna, fabrika, obrat, delavnica; talilnica, livarna; technical mehanizem, gonilo, kolesje, zobčasti prenos; plural religion dobra delain work — zaposlen; (ki je) v pogonu (obratu)out of work — brez dela, brezposeln, nezaposlena work of art — umetniško delo, umetninaearth works architecture zemeljska delairon works — talilnica železa, železarnaout works architecture zunanja delaupper works nautical nadvodni del ladje; vrhnja gradba, deli ladje nad zgornjo palubowood works — lesena konstrukcija, leseni deli hiše, leseni predmetito be out of work — biti brez dela, biti brezposelnto be at work — delati, delovati, funkcioniratiit's all in the day's work — to ni (prav) nič nenavadnega, to je normalno, to je del (vsako)-dnevnega delato give s.o. the works American colloquially ozmerjati, premlatiti kogato get ( —ali to set) to work — lotiti se dela, začeti delatito make sad work of it figuratively vse uničitito make short ( —ali quick) work of — hitro opraviti z, hitro obvladatiII() [wə:k]1.transitive verbdelati (na čem), izdel(ov)ati, obdelati; narediti, proizvesti, proizvajati; poetically umetniško izdelati; plesti, tkati, izdelati na statvah; šivati; vesti; oblikovati, (iz)kovati; tiskati; mesiti; kopati (rudo), obdelovati (zemljo); commerce poslovati, poslovno potovati (po nekem področju); slang prodati; plačati (potovanje) z delom; preiskati, raziskati; mathematics izračunati, rešiti (nalogo); vplivati na (koga), nagovarjati (koga); slang prevarati, oslepariti; izvesti, uresničiti, izvršiti, povzročiti; streči (topu, stroju); uporabljati (žival) za delo, vpreči; izkoriščati (rudnik); pustiti koga, da težko dela; premikati, poganjati, gnati, gonitito work o.s. to death — ubi(ja)ti se z delom, garatito work o.s. into s.o.'s favour — pridobiti si naklonjenost kake osebeto work o.s. into a rage — pobesnetito work a change — izvršiti, povzročiti spremembocan you work the screw loose? — lahko zrahljate vijak?to work a slave to death — do smrti priganjati sužnja k delu, ubiti ga z delomservants are not worked now as they were formerly — od služinčadi se danes ne zahteva več toliko dela kot nekočit is a good scheme, but can you work it? — to je dober načrt, toda, ali ga lahko izvedete?to work one's passage nautical zaslužiti svoj prevoz z delomto work one's social relations in business — izkoriščati svoje družabne zveze poslovno;2.intransitive verbdelati, delovati, biti zaposlen (s čim); baviti se (s čim); truditi se; funkcionirati, posrečiti se, uspeti; razviti se, dozoreti; vreti; biti v pogonu, delati (stroj), prijemati eden v drugega (zobata kolesa); šivati, vesti (vezem); prebijati se (z delom); razvleči se; trzati (se) (obraz); mahati (s čim); težko, z muko se premikati, gibati; nautical križariti; besneti, biti razburkan (morje); figuratively krčevito delatiI tried but it did not work — poskušal sem, a ni se mi posrečiloto work loose — zrahljati se (vijak itd.)that won't work with me — to ne bo vplivalo name (vžgalo pri meni); -
4 piece
[pi:s] 1. noun1) (a part of anything: a piece of cake; He examined it carefully piece by piece (= each piece separately).) kos2) (a single thing or example of something: a piece of paper; a piece of news.) kos; primerek3) (a composition in music, writing (an article, short story etc), drama, sculpture etc: He wrote a piece on social reform in the local newspaper.) delo4) (a coin of a particular value: a five-pence piece.) kovanec5) (in chess, draughts and other games, a small shape made of wood, metal, plastic etc that is moved according to the rules of the game.) figura•2. adjective(done etc in this way: He has a rather piecemeal way of working.) nepovezan- go all to pieces- go to pieces
- in pieces
- piece together
- to pieces* * *I [pi:s]nounkos, komad; del (stroja itd.); primerek (npr. a piece of advice nasvet); določena trgovska količina (npr. bala papirja, blaga; sod vina itd.); military revolver, puška, top; kovanec; (umetniško) delo, manjše literarno delo, gledališki komad, odlomek; šahovska figura; slang ženska, deklina; colloquially kos poti, hipec, kratek časall of a piece — izcela, iste vrste, skladenpiece by piece — kos za kosom, po kosihmilitary slang it's a piece of cake — to je lahkoa piece of news — novica, vesthumorously a piece of goods — človeka piece of luck — sreča, srečen slučaja piece of eight — figura (šah, dama)to give s.o. a piece of one's mind — povedati komu svoje mnenjecolloquially to say one's piece — povedati, kar ti leži na dušito go to pieces — zrušiti se (človek), izgubljati živcein pieces — razbit, v kosihof a piece with — prav tak kakor, v zvezi s čimto pay by the piece — plačati po kosu, plačati na akordto pick ( —ali pull) to pieces — raztrgati, skritiziratihumorously pick up the pieces! — vstani!, poberi se!II [pi:s]transitive verbsestaviti, povezati, zakrpatito piece on — dodati; pristajati, odgovarjatito piece out — podaljšati, razširiti; figuratively povečati, dopolnitito piece up — zakrpati, sestaviti po kosih; figuratively urediti, izgladitito piece together — sestaviti, zložiti -
5 light
I 1. noun1) (the brightness given by the sun, a flame, lamps etc that makes things able to be seen: It was nearly dawn and the light was getting stronger; Sunlight streamed into the room.) svetloba2) (something which gives light (eg a lamp): Suddenly all the lights went out.) luč3) (something which can be used to set fire to something else; a flame: Have you got a light for my cigarette?) ogenj4) (a way of viewing or regarding: He regarded her action in a favourable light.) luč2. adjective1) (having light; not dark: The studio was a large, light room.) svetel2) ((of a colour) pale; closer to white than black: light green.) svetel3. [lit] verb1) (to give light to: The room was lit only by candles.) razsvetliti2) (to (make something) catch fire: She lit the gas; I think this match is damp, because it won't light.) prižgati (se)•- lighten- lighter- lighting
- lighthouse
- light-year
- bring to light
- come to light
- in the light of
- light up
- see the light
- set light to II1) (easy to lift or carry; of little weight: I bought a light suitcase for plane journeys.) lahek2) (easy to bear, suffer or do: Next time the punishment will not be so light.) lahek3) ((of food) easy to digest: a light meal.) lahek4) (of less weight than it should be: The load of grain was several kilos light.) lažji5) (of little weight: Aluminium is a light metal.) lahek6) (lively or agile: She was very light on her feet.) lahkoten7) (cheerful; not serious: light music.) veder, lahek8) (little in quantity; not intense, heavy, strong etc: light rain.) lahen9) ((of soil) containing a lot of sand.) prhek•- lightly- lighten- light-headed
- light-hearted
- lightweight
- get off lightly
- make light of
- travel light III = light on - past tense, past participle lit [lit] - verb(to find by chance: While wandering round the town, we lit on a very cheap restaurant.)* * *I [lait]adjective ( lightly adverb)lahek; majhne specifične teže, pod predpisano težo; nepomemben, neznaten, lahek (bolezen, kazen, napaka, delo itd.); zabaven, lahek (glasba, knjiga); prhek, rahel (zemlja, sneg, kruh); vitek, nežen, graciozen, okreten, uren; brezskrben, veder (srce); lahkomišljen, lahkoživ, frfrast (ženska); malo otovorjen, neotovorjen; nenaglašen (zlog)electrical light current — šibki tokfiguratively a light hand — obzirnost, taktlight in hand — poslušen (konj), lahko vodljivmilitary in light marching order — na pohodu z malo tovoraII [lait]adverbnalahko, rahlo, lahkolight come, light go — kakor pridobljeno, tako izgubljenoto get off light — srečno jo odnesti, biti malo kaznovanIII [lait]adjectivesvetel, jasenIV [lait]nounsvetloba, luč, razsvetljava; vir svetlobe (okno, sonce, svetilka, vžigalica, sveča, ogenj); dnevna, sončna svetloba; nautical svetilnik; iskrenje, sijaj (oči); poetically vid, nebesno telo; figuratively luč, prosvetljenjstvo, jasnost, prosvetljenec, genij; ključna beseda akrostiha; plural spoznanja, nova odkritja, nova dejstva, (umske) sposobnosti, zmožnosti; plural slang očihe appears in the light of (a scoundrel) videti je (lopov)by the light of nature — po naravni nadarjenosti, s prirojeno bistroumnostjoto bring to light — odkriti, odkopatito come to light — priti na svetlo, biti odkritpoetically light of one's eyes — vidfiguratively the light of my eyes — punčica mojega očesato give light to — razložiti, razjasnitito give s.o. a light — prižgati komu cigaretoto hide one's light under a bushel — biti preskromen, skrivati svoje sposobnostithe light of s.o.'s countenance — naklonjenost koga (uživati)to place s.th. in a good light — postaviti kaj v lepo lučto put a light to s.th. — prižgati, zažgati kajto see the light — roditi se; American spremeniti svoje stališče; religion biti prosvetljen, sprevidetito see the light of day — biti objavljen, biti prvič uprizorjento stand in s.o.'s light — jemati komu luč, biti komu na poti, figuratively motiti kogato strike a light — prižgati (vžigalico, vžigalnik)to throw ( —ali shed) light on s.th. — razložiti, razjasniti kajget out of the light! — ne jemlji mi svetlobe!, ne moti!light and shade — svetloba in senca, nasprotjaAncient Lights — opozorilen napis, da se ne sme jemati luči, ki prihaja skozi oknaV [lait]1.transitive verbprižgati, razsvetliti, vneti;2.intransitive verbprižgati se, vneti se, posvetiti, posijati;VI [lait]intransitive verb -
6 lick
[lik] 1. verb(to pass the tongue over: The dog licked her hand.) lizati2. noun1) (an act of licking: The child gave the ice-cream a lick.) lizanje2) (a hasty application (of paint): These doors could do with a lick of paint.) kaplja•* * *I [lik]nounlizanje; lizalica, solnica za divjad; colloquially udarec, poraz; slang hitrost, tempoa lick — nekaj malega, trohicacolloquially a lick and a promise — površno delo, na pol narejenoII [lik]1.transitive verblizati, polizati, oblizati; figuratively lizati kaj (plamen); colloquially pretepsti, tepsti, premagati, obvladati (problem), presegati, prekašati;2.intransitive verbbožati, lizati (valovi); slang hiteti, drvetito lick into shape — urediti, spraviti v red, dati čemu pravo oblikofiguratively to lick one's wounds — lizati si rane, oddahniti sefiguratively to lick the dust — biti poražen, pasti v borbithis licks me — temu nisem dorastel, tega ne morem razumeti -
7 tell
[tel]1) (to inform or give information to (a person) about (something): He told the whole story to John; He told John about it.) povedati2) (to order or command; to suggest or warn: I told him to go away.) reči3) (to say or express in words: to tell lies / the truth / a story.) govoriti4) (to distinguish; to see (a difference); to know or decide: Can you tell the difference between them?; I can't tell one from the other; You can tell if the meat is cooked by/from the colour.) prepoznati5) (to give away a secret: You mustn't tell or we'll get into trouble.) izklepetati6) (to be effective; to be seen to give (good) results: Good teaching will always tell.) poznati se•- teller- telling
- tellingly
- telltale
- I told you so
- tell off
- tell on
- tell tales
- tell the time
- there's no telling
- you never can tell* * *[tel]1.transitive verbpovedati, pripovedovati, reči; izreči, izraziti, izpovedati; izdati; (po)kazati (o uri); obvestiti, sporočiti, navesti, (ob)javiti, označiti; prikazati, razlagati, razjasniti, prepričevati, trditi; zapovedati, ukazati, naročiti; izmisliti; poznati, prepoznati, razlikovati, (raz)ločiti; parliament šteti (glasove)all told — (vzeto) v celem, v celoti, vse skupajtell me another! slang tega mi ne boš natvezel!I'll tell you the world American o tem sem prepričanto tell s.th. abroad — pripovedovati kaj okoli, raznašati kajto tell one's money American šteti svoj denarto tell one's beads religion moliti rožni venecto tell the news — naznaniti, povedati, objaviti novicoto tell the tale colloquially pripovedovati (povedati) žalostno zgodbo (ne da bi zbudili usmiljenje)to tell tales — zbrbljati, izklepetati; opravljati, obirati; spletkaritito tell the votes politics šteti glasovehe told him to go — rekel (ukazal) mu je, naj grenever tell me! — ne čvekaj mi! ne kvasi mi jih!this tells its own tale — to se razume samo po sebi, to je jasnowe were told to get up — rekli so nam, naj vstanemoyou're telling me! slang tega mi ni treba praviti!; komu pripovedujeto to?; kot, da jaz tega ne vem!;2.intransitive verbpripovedovati, govoriti, praviti; obvestiti, informirati ( about o); spoznati, vedeti (by po); imeti posledice, postati očiten, očitno se pokazati; colloquially izdati, ovaditi, zatožitihow can you tell? — kako morete to vedeti?to tell on ( —ali of) s.o. — izdati, zatožiti kogathat tells against you — to govori proti tebi; -
8 try
1. verb1) (to attempt or make an effort (to do, get etc): He tried to answer the questions; Let's try and climb that tree!) poskusiti2) (to test; to make an experiment (with) in order to find out whether something will be successful, satisfactory etc: She tried washing her hair with a new shampoo; Try one of these sweets.) preizkusiti3) (to judge (someone or their case) in a court of law: The prisoners were tried for murder.) postaviti pred sodišče4) (to test the limits of; to strain: You are trying my patience.) preizkušati2. noun1) (an attempt or effort: Have a try (at the exam). I'm sure you will pass.) poskus2) (in rugby football, an act of putting the ball on the ground behind the opponents' goal-line: Our team scored three tries.) poskus•- trier- trying
- try on
- try out* * *I [trái]nouncolloquially poskus, eksperiment; poskušnja; preizkušnjato have a try at s.th. — poskusiti kaj, napraviti poskus s čimhe had a good try — poskušal je, kolikor je mogelII [trái]transitive verbposkusiti, lotiti se, začeti; preizkusiti, raziskati; pokusiti (jed); ugotoviti (kaj) s poskusom, eksperimentirati z; juridically (sodno) preiskovati (primer), zasliševati, izpraševati pred sodiščem; soditi, voditi sodni postopek, postaviti pred sodišče ( for zaradi); odločiti, rešiti (spor, vprašanje); (po)skušati (kaj izvesti, doseči); (večinoma try up) (pre)čistiti, rafinirati (kovine, olje itd.), rektificirati (špirit), stopiti (mast, loj itd.); prenapenjati, utrujati (oči), mučiti, preveč zahtevati od, staviti na hudo preizkušnjo; (večinoma try up) tesati, strugati, stružiti, rezljati; intransitive verb poskusiti, napraviti poskus; truditi se ( for za), prizadevati si, mučiti se(at z)a tried friend — zvest, zanesljiv prijateljgo and try! — poskusi!try again! — poskusi še enkrat!try and repeat! colloquially poskusi ponoviti!I'll try my best ( —ali my hardest) — skušal bom napraviti vse, kar bo v moji močito try one's hand at — preizkusiti svojo spretnost v, poskusiti sevto be tried for one's life — biti sojen (biti pred sodiščem) zaradi zločina, ki se lahko kaznuje s smrtjoto try it on s.o. slang skušati koga prelisičitito try it on the dog figuratively koga uporabiti za poskusnega kunca; igrati gledališko igro za poskušnjo najprej na deželiI was afraid he was going to try s.th. wild — bal sem se, da bo napravil kako neumnostto try one's luck with s.o. — poskusiti svojo srečo pri komhe tried hard for a job — zelo si je prizadeval, da bi dobil (kako) delo (službo)try the ice before you skate figuratively premisli, preden kaj storiš!; -
9 up
(to become covered (as if) with mist: The mirror misted over; The windscreen misted up.) zamegliti se* * *I [ʌp]nounvzpetost, strmina, višina; economy porast (tečajev, cen); colloquially srečen človek, srečko, povzpetnik; predstojnik; vlak (avtobus), ki vozi v mestoon the up-and-up colloquially vedno boljši; v redu, brezhibenII [ʌp]adjectiveki gre (vozi) gor; ki vodi proti (glavnemu) mestu; višji; s tendenco navzgor; pokonci; vzšel (sonce); narasel (reka); živeč v notranjosti (dežele); colloquially razburjen; končan; enak(ovreden)the up coach — kočija, ki vozi navkreberup line railway proga, ki vodi proti (glavnemu) mestuthe up train — vlak, ki vozi proti (glavnemu) mestu, v Londonup and doing before day colloquially že pred dnevom na nogahalready up and about colloquially že (zopet) na nogahto be up late — dolgo čuti, bedetihe is up in this subject — v tem predmetu je on na višini, je dobro podkovanto be up with the lark figuratively zelo zgodaj vsta(ja)tito be up against a hard job colloquially stati pred težko nalogoto be (had) up for colloquially biti pozvan pred sodnika zaradito be one up sport biti za točko boljšito be up for trial — biti (stati) pred sodiščem; obravnavati sethe fire is up — ogenj plamti, plapolathe game is up — igre je konec (tudi figuratively)how are you up for cash? colloquially kako si (kaj) pri denarju?the storm is up nautical vihar besniwhat's up? colloquially kaj pa je?, kaj se je zgodilo?III [ʌp]adverb1.gor, navzgor, kvišku, v zrak; proti toku (reki, vodi); nazajup from the grounds figuratively od temeljevup with the Democrates! — živeli demokrati!hands up! — roke kvišku!this tradition can be traced up to the Reformation — ta tradicija sega nazaj (tja) do reformacije;2.bliže k, bliže proti (mestu, kjer se nahajamo); figuratively više, na višjo stopnjoup and up — više in više, vedno višecome up! — pridi bliže!speak up! — govori(te) glasneje!to move up in the world — povzpeti se, napredovati v svetu (v družbi)I think of running up North — mislim napraviti majhno turo na sever;3.v razvoju, v gibanju, v razburjenju, v uporu itd.hurry up! — pohiti!, brž!shares (prices) are up — delnice (cene) se dvigajo;4.popolnoma, čisto, do kraja; skupajto drink up — izpiti, popitithe street was up — ulica je bila popolnoma razkopana;5.zgoraj, visoko; pokonci, na nogahI live two storeys up — stanujem v 2. nadstropjuto be early up — biti zgodaj na nogah, zgodaj vstajatithe Prime Minister is up — ministrski predsednik govori, ima besedoto sit up — sedeti v postelji;6.v mestu, na univerzi, v šolito stay up for the vacation — ostati v kraju študija (v kolidžu) za počitnice;7.up to —; a) (vse) do; proti, prekto be up to date — biti sodoben (moderen, v koraku s časom)I'll give up to 1000 dinars for it — plačal bom do 1000 din za to; b) na ravni, na nivoju, ustreznoup to the door ( —ali knocker) — slang izvrstno, primaup to par figuratively "na višini"not yet up to the ropes figuratively še neuveden, ki se še ne spoznayour work is not up to your usual standard — tvoje delo ni na nivoju tistega, ki ga navadno dosežešto be up to s.th. — nameravati kaj, snovati kaj, biti dorasel čemu, ustrezati čemu, biti (komu) do česa; biti odvisen od česa; biti pripravljen na; spoznati se na kajwhat are you up to? — kaj nameravaš?it is up to you (to decide) — vaša stvar je, da odločite; od vas je odvisna odločitevto be up to a thing or two figuratively biti prebrisanto feel up to s.th. — čutiti se doraslega čemu; biti pripraven, razpoložen za, dobro znati kajto get up to s.o. — držati korak s komto be up to the mark figuratively biti na višinito be up to snuff slang biti zvit (premeten, izkušen)I am up to your little game — dobro vem, kaj spletkarišwhat has he been up to? — kakšno neumnost je spet napravil?you have been up to some trick again! — si že spet naredil kakšno budalost!it is up to you to prove it — vi morate to dokazati;8.pod vodstvom (pri študiju na univerzi)I was up to A. — A. je vodil moje študije, je bil moj mentor (tutor);9.up with, against — etcup with — na isti višini z, v isti oddaljenosti zto come up with s.o. — dohiteti kogaup with you! — vstani!, pridi gor!up into — gori v, gorup on — više (od, kot)up till — vse do;IV [ʌp]preposition (gori) na; gor, navzgor, navkreber kvišku; proti, k, do, ob, vzdolž; proti notranjostiup the hill — navkreber, po hribu navzgorup a tree figuratively v stiski, v škripcihV [ʌp]intransitive verb (nenadoma) vstati, se dvigniti; colloquially dvigniti (kvišku); American povzpeti se (to na)up and at him! — nanj!, za njim!he upped with his head — iztegnil (pomolil) je glavo ven; transitive verb colloquially dvigniti, pobrati; American povišati, povečati (cene, proizvodnjo itd.)VI [ʌp]interjectionup! — kvišku! pokonci!up (with you)! — vstani(te)!; vstati! -
10 wear
[weə] 1. past tense - wore; verb1) (to be dressed in or carry on (a part of) the body: She wore a white dress; Does she usually wear spectacles?) nositi2) (to arrange (one's hair) in a particular way: She wears her hair in a pony-tail.) nositi3) (to have or show (a particular expression): She wore an angry expression.) imeti4) (to (cause to) become thinner etc because of use, rubbing etc: This carpet has worn in several places; This sweater is wearing thin at the elbows.) oguliti5) (to make (a bare patch, a hole etc) by rubbing, use etc: I've worn a hole in the elbow of my jacket.) narediti6) (to stand up to use: This material doesn't wear very well.) biti trpežen2. noun1) (use as clothes etc: I use this suit for everyday wear; Those shoes won't stand much wear.) nošenje2) (articles for use as clothes: casual wear; sportswear; leisure wear.) oblačila3) ((sometimes wear and tear) damage due to use: The hall carpet is showing signs of wear.) obraba4) (ability to withstand use: There's plenty of wear left in it yet.) trpežnost•- wearable- wearer
- wearing
- worn
- wear away
- wear off
- wear out
- worn out* * *I [wʌ/ə]nounnošenje, oblačenje, način oblačenja; noša, obleka; moda; obraba, trganje, guljenje (obleke); trajnost, trpežnostfor hard wear — (obleka) za delo, za štrapacwear and tear — naravna obraba; economy odpis za zmanjšanje vrednostiin general wear — v modi, modernthe worse for wear — obrabljen, ponošen, ki se ne da več obleči; colloquially vinjen, pijanof never-ending wear — neobrabljiv, neuničljivthe coat I have in wear — plašč, ki ga navadno nosimII [wʌ/ə]1.transitive verbnositi (na sebi), imeti na sebi; figuratively nositi neko čast; ponositi, oguliti; utruditi, izčrpati; figuratively glodati;2.intransitive verbnositi se, držati se, biti trajen (trpežen), vzdržati; obrabiti se, oguliti se, trošiti se; vleči se, počasi iti mimo, bližati se koncu, miniti; figuratively postatiworn cloths — obrabljena, ponošena, oguljena oblekaa worn joke — stara, obrabljena šalato wear black — nositi črno obleko, biti črno oblečento wear the breeches (trousers, pants) colloquially nositi hlače, biti gospodar (o ženi v zakonu)to wear the crown — nositi krono, figuratively biti kralj; religion postati mučenikto wear the gown figuratively biti pravnikto wear one's heart on the sleeve figuratively reči vse, kar nam je na srcu, biti preveč iskrento wear s.o. in one's heart — biti komu vdan, nositi koga v svojem srcuto wear horns figuratively biti rogonosec (varan soprog)to wear a pair of shoes comfortable — iznositi, uhoditi (svoje) čevljeto wear well — dobro se nositi; biti mladega videza; vzdržati, prenesti kritikohe wears well — ne bi mu prisodili njegove starosti, videti je mlajšishe wears her years well — dobro nosi svoja leta, videti je mlajša (kot je v resnici)to wear the petticoat colloquially biti copatar, biti pod copatoto wear thin — postati oguljen; figuratively postati slab (medel, mlahav); zbledeti, izgubiti se, izginitito wear white — oblačiti se v belo, biti belo oblečenhe is worn by care — skrb ga gloda, grizethe day wears to an end — dan se bliža kraju, polagoma minevaIII [wʌ/ə]nounobračanje proti vetruIV [wʌ/ə]transitive verbobračati proti vetru (ladjo); intransitive verb obračati se proti vetruV [wíə]nounsee weir jez; vrša (za ribolov)
См. также в других словарях:
láhek — tudi lahák hka o tudi ó prid., lážji (á ȃ á) 1. ki ima razmeroma majhno težo: lahek kamen; lahek kovček, tovor; vzdigni otroka, saj je lahek; olje je lažje od vode; lahek kot pena, pero / lahek pomladanski plašč; lahke zavese; ta obleka je lahka … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pésem — smi ž (ẹ̑) 1. krajše literarno delo z ritmičnim besednim redom, s posebno glasovno ureditvijo, navadno z manjšim številom besed v vrstici: brati, deklamirati pesmi; pisati, star. zlagati pesmi; prevesti, uglasbiti pesem; romantična, satirična,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
státi — 1 stánem nedov. (á ȃ) s prislovnim določilom 1. imeti določeno kupno ali prodajno ceno: obleka stane dva tisoč dinarjev; koliko stane ta knjiga; malo, veliko stati 2. izraža, da se za kaj porabi, plača določena vsota denarja: počitnice na morju… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dáti — dám dov., 2. mn. dáste, 3. mn. stil. dadó, dadé; dál (á) 1. napraviti, da preide kaj k drugemu: dati komu knjigo, kos kruha, rožo; dati sinu denar za kino; daj sem tisto knjigo / dati komu kosilo, jesti, piti / dati posestvo sinu / dati komu kaj… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dóber — dôbra o prid., bóljši (ọ ó) 1. ki ima pozitivne lastnosti, zlasti v moralnem pogledu: dober človek; fant je dober in pošten / daje jim dober zgled; ima veliko dobrih lastnosti; dobro dejanje, delo / pog. bodi dober z menoj prizanesljiv,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
íti — grém in grèm nedov. in dov., grémo in grêmo stil. gremò, gréste in grêste stil. grestè, gredó in gredò in gréjo stil. grejò; bom šèl in pójdem itd.; pójdi pójdite tudi pojdíte, stil. ídi ídite; šèl šlà šlò tudi šló (ȋ ẹ, ȅ pọ̑jdem pọ̄jdi) 1 … Slovar slovenskega knjižnega jezika
správiti — im dov. (á ȃ) 1. s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom navadno s prizadevanjem narediti, doseči, da kdo ali kaj a) pride s kakega mesta, na kako mesto: spraviti lisico iz luknje; spraviti zamašek iz steklenice; komaj so spravili… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rôka — e in é ž, tož. ed. in mn. v prislovni predložni zvezi tudi róko róke (ó) 1. okončina človeka, ki se uporablja za prijemanje, delo: dvigniti, skrčiti roko; iztegovati roke proti materi; prekrižati roke na prsih; zlomiti si obe roki; dolge,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dobíti — ím dov., tudi dóbil; stil. dobóm (ȋ í, ọ̑) 1. postati imetnik česa neposredno danega ali poslanega: povsod kaj dobi; dobiti kos kruha, kozarec vina; si že dobil plačo za ta mesec; dobiti brzojavko, pismo / dokumente je dobil nazaj / dobiti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
móč — í ž (ọ̑) 1. človekova telesna sposobnost za opravljanje fizičnega dela ali prenašanje telesnih naporov: z dvigovanjem uteži si je pridobil precejšnjo moč; tekmovalci so v začetku varčevali z močjo; ekspr. ima medvedjo, volovsko moč; na dopustu… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
čàs — čása m (ȁ á) 1. neomejeno trajanje: prostor in čas; čas teče; ekspr. čas beži, se vleče; meriti čas; enota časa / v teku časa / s časom se bo marsikaj spremenilo sčasom 2. navadno s prilastkom omejeno trajanje kot del neomejenega trajanja: zdaj… … Slovar slovenskega knjižnega jezika